(no subject)
Title: Dotik brez čustev
Summary: Kaj se zgodi, ko mlad, zaljubljen par doleti nesreča za katero sta mislila, da ju ne bo nikoli.
Presenečeno sem sledil šopku rož, ki je omahnil na tla. Njena desna roka s katero ga je želela prejeti, je napol odprta ostala v zraku in njene oči so zbegano zrle vanjo. Počasi je segla po rožah, a jih je roka zgolj oplazila. Opazoval sem jo, ko je počasi vstala in z obema rokama prijela moj obraz. Njeni prsti so počasi potovali od čela, proti nosu, obšli ustnice in se ustavili pri bradi.
Želel sem jo vprašati kaj je narobe, a v tistem trenutku se mi je vrgla v objem in padla v neustavljiv jok.
Vedel sem, da bi jo moral potolažiti, jo vprašati kaj je narobe, se ji za trenutek posvetiti, a namesto tega sem jo nežno posadil na posteljo in odšel po zdravnika. Pri vratih sem se še enkrat obrnil k nji in srce me je zabolelo ob pogledu nanjo, ki je kot kup nesreče sedela na belih rjuhah.
Zdravnik nama je sporočil najslabšo možno novico. Živci v njeni desni dlani se zaradi močnega udarca niso odzivali in dlani ne bo mogla uporabljati nikoli več. Prsti, ki so tako spretno slikali podobe na platno, so bili v tistem trenutku povsem neuporabni in nič jih ni moglo povrniti v življenje.
Gledal sem jo in jo želel objeti ter ji povedati, da ji bom pomagal, da njenega življenja zaradi tega ni konec, a nisem se mogel premakniti. Kot bi me nevidna roka držala na mestu, sem stal ob njeni postelji in jo v mislih prosil odpuščanja. Oprosti, ker ti ne morem pomagati. Oprosti, ker zgolj stojim tu. S solznimi očmi si strmela vame. Oprosti.