(no subject)
Veter je premikal veje sem ter tja. Listje je plesalo po zraku, vedno visje in visje. Sonce se je skrilo za oblake. In za trenutek je utihnilo vse. Debele kaplje so padale, polne krvi. In na njihovih obrazih so se narisale poteze ki so pripovedovale o grozi, ki so jo dozivljali. Zavladal je strah. Veter je pihal/pel melanholicne melodije. Prihajalo je blizje in blizje. Pozrlo je vse kar je bilo na poti in izpljunilo ostanke, kosti. Ki so padale v prazne grobove. Glasovi z vseh strani so klicali na pomoc. Rastline so spreminjale barve in se na koncu ustavile pri kakor noc crni barvi. Vse se je zgodilo v trenutku. Sonce je odslo, se oddaljevalo od nasega planeta. Le ta je postal led, trd kakor kamen.
